Na srečo vaša slina ponavadi uspe obnoviti ali remineralizirati vašo sklenino s tvorbo le nekaj nanometrov velikih kristalov hidroksiapatita. Če v vaši slini ni dovolj hidroksiapatita ali če kisline v plaku premagajo vaš ​​naravni obrambni mehanizem, se vaša sklenina prične raztapljati, kar vodi v karies.

Običajno zobne paste uporabljajo fluoride za krepitev zobne sklenine in zmanjšanje verjetnosti za nastanek kariesa. Medtem ko so fluoridi koristni v nizkih koncentracijah, na primer  v hrani in pitni vodi, je lahko previsoka koncentracija fluoridov škodljiva in povzroča nenadno ali kronično zastrupitev  (fluorozo).

Predstavljamo vam novo sestavino ... nano-hidroksiapatit. Za razliko od fluoridov nano-hidroksiapatit ne samo pomaga krepiti zobno sklenino, pač pa jo dejansko tudi obnavlja. Nano-hidroksiapatit je nanokristal hidroksiapatita, ki je glavni gradnik zobne sklenine. Nanokristali so ravno prav veliki za vgrajevanje v fisure in razpoke v vaši sklenini – remineralizacijo.

Vaša slina naravno vsebuje nano-hidroksiapatit, ki vas ščiti pred kariesom. MEGASONEX® zobna pasta vam priskrbi  dodaten nano-hidroksiapatit ustrezne velikosti 20-50 nm in pospeši naravni obnovitveni proces. Tako ni ob uporabi MEGASONEX® zobne paste nobene nevarnosti za previsoko koncentracijo s fluoridi in je pasta popolnoma varna tudi za otroke.

* Nano-hidroksiapatit lahko pomaga pri začetnem kariesu (belih lisah), ne more pa  pomagati pri napredovalem kariesu. Priporočamo, da vsaj dvakrat letno obiščete vašega zobozdravnika.

Anaerobne bakterije, ki so pogosto povzročiteljice okužb in slabega zadaha, so še posebej nevarne, vendar odmrejo ob izpostavljenosti kisiku. Skrite globoko v kriptah, prekrite z biofilmom odluščenih mrtvih celic in ostankov hrane, se te škodljive bakterije razmnožujejo in lahko vstopijo v krvni obtok ter s tem dosežejo oddaljene  organe (srce, sklepi, ledvice). Odpravljanje bakterij na jeziku je ključnega pomena za ohranjanje dobrega ustnega zdravja, kar dosežemo z dnevnim fizičnim odstranjevanjem bakterij s površine jezika in z omogočanjem dostopa zraka v kripte, ki uniči anaerobne  bakterije.

Pregrobo strganje jezika lahko povzroči poškodbe na jeziku in posledično vnetje papil, kar lahko vpliva na okus ali celo povzroči krvavitev in omogoči bakterijam vstop v krvni obtok. MEGASONEX® strgalo za jezik je izredno nežno z učinkovitim ultrazvokom in dodatnimi soničnimi vibracijami po izbiri. Čiščenje jezika z MEGASONEX® strgalom za jezik odstrani bakterije in omogoča dostop zraka do kript.

Pri tem je pomembno ščetkanje zob z dobro zobno ščetko, ki ne sme poškodovati sklenine ali dlesni, uporaba učinkovite zobne paste in zobne nitke. Ključno je redno, učinkovito in dovolj dolgo ščetkanje. Osnovni princip ščetkanja je, da fina zaobljena vlakna pridejo v kontakt s plakom in ga fizično odstranijo z mesta, kjer se pritrjuje. Večkrat premaknemo glavo zobne ščetke gor in dol ali krožno naokrog, bolj učinkovito je čiščenje. Povprečna oseba čisti svoje zobe približno eno minuto, pri čimer glava ščetke naredi približno 360 gibov na minuto.

Električne zobne ščetke so proces čiščenja zob olajšale, saj povprečna električna zobna ščetka naredi od 5.000 do 10.000 gibov na minuto, kar pomeni 10 do 30-krat večji učinek ob predpostavki, da vsak gib doseže novo točko nedotaknjenega plaka na zobu. Po letu 1990 so se pojavile takoimenovane “sonične” zobne ščetke, ki se premikajo še hitreje – od 15.000 do 40.000 gibov na minuto; ime  “sonične” so dobile, ker vibrirajo s frekvenco, ki je v človekovem slušnem območju. V enakem času pa se je pojavila tudi prva “ultrazvočna” zobna ščetka, ki je povsem drugačna od “soničnih” zobnih ščetk. Ultrazvočne zobne ščetke delujejo s frekvenco 1,6 MHz ali s 192.000.000 gibov na minuto, kar je 5000-krat več gibov kot pri običajnih soničnih zobnih ščetkah. Ultrazvok se v medicini uporablja že več kot 50 let, različne frekvence in moči omogočajo uporabo v slikovni diagnostiki, pri zdravljenju poškodb, za pospeševanje absorbcije zdravil v tarčnih organih, pri odstranjevanju zobnega kamna itd. Enaka frekvenca 1.6 MHz, ki jo je FDA leta 1992 odobrila za uporabo pri zobnih ščetkah, se uporablja tudi za pospeševanje preraščanja zlomov kosti (Low intensity pulsed ultrasound). Pri tem tipu ultrazvoka je ključna varnostna omejitev, da ultrazvok v celotnem času uporabe ne segreje okolnega tkiva za več kot 1°C. Prednosti ultrazvoka pri čiščenju zob so številne. Ultrazvok pomaga razbijati verižice bakterij na posamezne koke in tako pomaga  onemogočiti pritrjevanje in obstoj bakterij v biofilmu na površini zoba (1). Ultrazvok lahko deluje tudi do 12mm v dlesni, dentalne žepe, kjer običajne ščetke, ustne vode ali nitke ne sežejo. Ultrazvok lahko pomaga aktivirati pretok krvi v dlesnih zato ima lahko pozitiven učinek pri vnetjih, krvavečih dlesnih, ustnih razjedah, obzobnih žepih in fisurah. Ultrazvok pomaga odstraniti madeže zaradi kave, čaja, nikotina ali vina. Ultrazvok pomaga odstranjevati zobne obloge in kamen, da vnetja težje nastajajo. Ultrazvok je lahko še posebej učinkovit pri implantih in mostičkih in je učinkovit tudi pri čiščenju zobnih protez. Ker ultrazvok deluje nežno in učinkovitio, agresivni premiki ščetin niso več potrebni, zato omogoča tudi uporabo manj abrazivnih zobnih past.

Od takratne objave so dokazi o koristnem delovanju ultrazvočnih zobnih ščetk dobro dokumentirani.

1. Shinada K, Hashizume L, Teraoka K, Kurosaki, N. Effect of ultrasonic toothbrush on Streptococcus mutans. Japan J. Conserv. Dent. 1999; 42 (2): 410-417.

10 koristi ultrazvoka:

1. Ultrazvok pomaga razbijati verižice bakterij na posamezne koke in tako pomaga  onemogočiti pritrjevanje in obstoj bakterij v biofilmu na površini zoba.
2. Ultrazvok lahko deluje tudi do 12mm v dlesni, dentalne žepe, kjer običajne ščetke, ustne vode ali nitke ne sežejo.
3. Ultrazvok lahko pomaga aktivirati pretok krvi v dlesnih zato ima lahko pozitiven učinek pri vnetjih, krvavečih dlesnih, ustnih razjedah, obzobnih žepih, fisurah, tudi trajnih,…
4. Ultrazvok lahko pomaga odstraniti madeže zaradi kave, čaja, nokotina, vina,…
5. Z ultrazvokom lahko pomagamo odpraviti mehke obloge in začetni štadij kariesa.
6. Ultrazvok lahko pomaga delovati antibakterijsko preventivno; lahko pomaga odstranjevati zobne obloge in kamen, da vnetja težje nastajajo.
7. Ultrazvok je lahko še posebej učinkovit pri implantih in mostičkih, kjer lahko pomaga ščititi proti bakterijam znotraj tkiva. Ultrazvok frekvence 1,6MHz ne škoduje materialom implanov, mostičkov,…
8. Ultrazvok je učinkovit tudi pri čiščenju zobnih protez.
9. Ultrazvok deluje nežno in učinkovitio, premiki ščetin niso več potrebni.
10. Ultrazvok omogoča uporabo manj ali neabrazivnih zobnih past.

Električne zobne ščetke uporabljajo električno energijo za delovanje motorja. Glava zobne ščetke vibrira, ta nihanja povzročajo premikanje glave ščetke, kar poveča število premikov gibov ščetin. Večina električnih zobnih ščetk deluje s hitrostjo med 2.000 (normalne električne zobne ščetke) in 10.000 (visokohitrostne električne zobne ščetke) premiki na minuto. Nekatere glave ščetk se premikajo gor in dol, druge izvajajo krožne gibe. Glavni princip električnih zobnih ščetk je, da izrazito povečajo število premikov na minuto. Naprimer  električna zobna ščetka s 7200 premiki na minuto bo 20-krat bolj učinkovita kot ročno ščetkanje, pri katerem se izvede do 360 gibov na minuto.

Pred približno 20 leti se je pojavila nova  tehnologija, ki uporablja elektro magnete namesto električnega motorja za premikanje glave ščetke. Ta tehnologija omogoča, da glava zobne ščetke preseže 10.000 premikov na minuto. Običajno doseže 30.000 premikov ali celo 40.000 premikov na minuto. Tovrstne zobne ščetke, ki uporabljajo elektro magnete, imenujemo sonične zobne ščetke, katerih ime so tako oblikovali, ker je frekvenca zvoka, ki nastane ob premikih ščetin, slišna.
Človeško uho sliši zvok s frekvenco med 20Hz in 20.000Hz oziroma 2.400 do 2.400.000 gibov na minuto. Višja hitrost gibanja glave ščetk tako pomeni več kontakta z zobno površino in tako boljše čiščenje. V letu 1990 je bila razvita ultrazvočna zobna ščetka.

Vgrajen ultrazvočni element uporablja povsem drugačno tehnologijo za odstranjevanje zobnih oblog. Piezo kristal, vgrajen v konico zobne ščetke, ustvarja tako visoko frekvenco gibov, da nastalega zvoka ljudje ne slišimo. Ta frekvenca je običajno 1,6 MHz (1.600.000 pulzov na sekundo ali 192.000.000 premikov na minuto). Ta terapevtska frekvenca ultrazvoka z učinkom kavitacije razbije verižice bakterij tudi brez fizičnega kontakta ščetin z zobno površino. Nekatere najnovejše ultrazvočne zobne ščetke združujejo oboje: ultrazvočne gibe v kombinaciji s soničnimi gibi.

Če povzamemo, je najboljši način, da bi ugotovili, ali je ščetka električna, sonična ali ultrazvočna, pregled hitrosti delovanja, deklarirana s strani proizvajalca. Če je hitrost premikov manjša od 10.000 na minuto, je ščetka električna, če je hitrost v razponu 15.000 in 40.000 premikov na minuto, je ščetka sonična. V primeru, da je hitrost izražena v milijonih na minuto, naprimer 192.000.000 premikov na minuto ali 1.6MHz, je zobna ščetka zagotovo ultrazvočna.

Slina igra glavno vlogo pri ohranjanju pH ustne votline in remineralizaciji zob. Dobra zobna pasta naredi zobno ščetko še učinkovitejšo, saj deluje proti zobnim oblogam in dodaja ustrezne sestavine slini, da ta še bolje opravlja svoje delo.  Katere so te sestavine in zakaj ravno te? Katero zobno pasto naj zobozdravnik priporoča in za kakšen namen pri tako široki ponudbi zobnih past na trgu?
 
Inovativne sestavine in nove tehnologije izdelave zobnih past so v zadnjih letih naredile velik napredek. Da bi lahko pacientu priporočili najboljši izdelek za njegove potrebe, se moramo seznaniti s ključnimi sestavinami zobnih past in zakaj so te dodane. V zobni pasti želimo le tiste sestavine, ki prispevajo k njeni boljši uporabnosti in ničesar več. Običajne zobne paste vsebujejo več osnovnih sestavin in vrsto posebnih dodatkov (Tabela 1).

Osnovne sestavine zobnih past

Voda je topilo, raztaplja in vlaži ostale sestavine. Vlažilec (glicerin ali PEG) je dodan zobni pasti za zmanjšanje izhlapevanja vode, ko je tuba zobne paste odprta in izpostavljena zraku. Vezivo zgoščuje zobno pasto in preprečuje disociacijo ostalih sestavin (karboksimetil celuloza, gumi arabik, karagenin in ksantinski gumi). Aroma prikrije neprijeten okus sestavin zobne paste, intenzivnejši okus pa tudi bolje prikrije ​​slab zadah (mentol, poprova meta, zelenka, janež). Sladilo je dodano za boljši okus. Sladilo sorbitol se hkrati uporablja tudi kot  vlažilec in zgoščevalec, sladilo ksilitol deluje tudi antibakterijsko. Med sladila spadajo še saharin, aspartam in stevija. Barvilo je namenjeno izključno izgledu zobne paste (modra 1, rdeča 40, rumena 5, FD in C modra in titanov dioksid).

Remineralizacija

Zobna pasta lahko tudi pomaga slini pri procesu remineralizacije ali zaviranju demineralizacije. Najpogostejši in najcenejši način remineralizacije je sestavina v obliki fluorida. Fluorid je naravno prisoten v naši slini. Veliko držav ga dodaja v pitno vodo, prisoten pa je tudi v številnih živilih, kot so sol, čaj, zelenjava, vino, sadni sokovi in ​​ribe. Fluorid sam po sebi ne remineralizira sklenine, temveč se vključi v remineralizacijo zob  preko združevanja s kalcijevimi in fosfatnimi ioni iz sline ali zobne paste. Nanofluorohidroksiapatit (nFHAp), manj topna in odpornejša oblika hidroksiapatita (HAp), se raztaplja šele pri nižjem pH. Tako nanohidroksiapatit (nFHAp) krepi sklenino in upočasnjuje demineralizacijo. Zvišanje pH sline nad 5,5 remineralizira sklenino z naravno prisotnim nHAp ali nFHAp iz sline.

Nanohidroksiapatit

Nanohidroksiapatit (nHAp) je nova sestavina, ki se dodaja zobnim pastam za remineralizacijo. HAp je sicer tudi prehransko dopolnilo. Proizvodnja nHAp velikosti 100-400nm je nedavna inovacija. Še manjši, ultra majhni delci nHAp velikosti 20-60nm pa so inovacija, ki se uporablja v zobni pasti Megasonex®. Za razliko od večjih HAp so ti ultra majhni delci sposobni prodreti v sklenino in se vgraditi v poškodovano sklenino, kar jo remineralizira. Vendar pa velja, da ne bo remineralzacije, če so delci HAp preveliki, četudi je zobna pasta v celoti sestavljena iz njih. Dodatna prednost sintetiziranega nHAp je povsem bela barva, medtem ko se naravni nHAp v slini lahko zabarva zaradi hrane in njenih presnovnih produktov. Na svetu je le malo proizvajalcev, ki so uspeli izdelati nHAp v ustrezno majhni velikosti, da ta lahko prodre globoko v zobno sklenino in jo remineralizira. nHAp naredi zobe gladke, sijoče in zaradi svoje barve tudi bele, ne da bi bila potrebna uporaba abrazivnih ali belilnih sredstev (1).

Preprečevanje zobih oblog

Bolj gladka je površina zob, manj verjetna sta nastanek zobnih oblog in pritrjevanje bakterij na sklenino. Tetranatrijev pirofosfat preprečuje nastanek zobnih oblog. Nekatere zobne paste vsebujejo sladilo ksilitol, ki deluje protibakterijsko in zmanjšuje kopičenje zobnih oblog; pogosto je prisoten v žvečilnih gumijih, ustnih vodah in pastilah.

Zmanjševanje občutljivosti zob

Najpogostejša sestavina zobnih past za zmanjšanje občutljivosti je kalijev nitrat, ki  depolarizira živčne končiče v koreninskih kanalih in s tem onemogoči prenos bolečinskega dražljaja do možganov. Preobčutljivost je možno lajšati tudi z zaporo dentinskih kanalčkov in remineralizacijo. Nanohidroksiapatit v zobni pasti dokazano zmanjšuje občutljivost z okluzijo dentinskih kanalčkov (2), tako da se tekočina v  njih ne more niti skrčiti niti raztezati.

Beljenje

Mnoge paste so namenjene beljenju zob. Najpogosteje so prisotni grobi delci, ki abradirajo površino zob in odstranijo pigmente. Npr. veliki delci silicijevega dioksida, kalcijevega karbonata, aluminijevega hidroksida in magnezijevega trisilikata zbrusijo zobne obloge. Omenjenih grobih delcev ne smemo enačiti z majhnimi, zaobljeninimi ali fino drobljenimi delci silicijevega dioksida, ki delujejo kot zgoščevalec in ne kot abrazivno sredstvo. Nekatere belilne zobne paste vsebujejo vodikov peroksid, ki pobeli temne lise na zobeh. Nanohidroksiapatit v zobnih pastah klinično dokazano remineralizira sklenino in s svojo  naravno belo barvo pobeli zobe (2,3). Gladka površina zoba po remineralizaciji reflektira svetlobo bolje kot poškodovana ali groba sklenina, kar opazno posvetli zobe in jih naredi bolj bele.

Drugi dodatki

Detergenti in sredstva za penjenje so natrijev lavril sulfat (SLS), natrijev lavril sarkozanat in natrijev sulfat. SLS lahko upočasnjuje celjenje aft, ni pa vzrok za nastanek aft (4). Prisotnost penilcev realno ni potrebna, zlasti ne pri uporabi električnih in ultrazvočnih zobnih ščetk, ki same ustvarjajo dovolj penjenja brez prisotnosti penilcev.

Parabeni (metilparaben, propilparaben in butilparaben) se v kozmetiki in farmaciji množično uporabljajo kot konzervansi. V višjih odmerkih imajo lahko šibko estrogensko aktivnost, kar bi hipotetično lahko vplivalo na moško neplodnost in rak dojke (5).

Močno abrazivne sestavine so aluminijev hidroksid, kalcijev karbonat in večji silicijevi delci. Osebe s stanjšano sklenino, recesijo dlesni ali povečano občutljivostjo naj uporabljajo izključno neabrazivne zobne paste oziroma zobne paste z vrednostjo RDA do 100. (6)

Umetna barvila in močne arome, kot so poprova meta, zelenka in zelena meta, prikrijejo grenak okus ostalih sestavin zobne paste, vendar lahko spremenijo okus hrane in pijače po uporabi.

Nove formulacije zobnih past na trgu omogočajo, da se izognemo določenim sestavinam in izberemo zobno pasto z želenimi sestavinami. Strokovnjaki za ustno nego priporočajo izogibanje sredstvom za penjenje in detergentom, konzervansom, protimikrobnim sredstvom, umetnim barvilom, močno abrazivnim delcem in ojačevalcem okusov.  

Najsodobnejše tehnološke sestavine, kot je nanohidroksiapatit (nHAp), veliko obetajo, saj imajo številne koristi, med drugim tudi remineralizacijo sklenine (2,3) Vsaka sestavina zobne paste mora imeti svoj jasen namen. Nič več in nič manj.

Literatura 

(1)  Niwa M, Sato T, Li W, Aoki H, Aoki H, Daisaku T. Polishing and whitening properties of toothpaste containing hydroxyapatite. J Mater Sci Mater Med. 2001 Mar;12(3):277-81. PubMed PMID: 15348313.

(2)  Samuel BL, Edward PA, Kontogiorgos. Reduction in Dental Hypersensitivity with Nano-Hydroxyapatite, Potassium Nitrate, Sodium Monoflurophosphate and Antioxidants. Open Dent J. 2015;

(3)  Melo M, Guedes S, Hockin H,  Xu and Rodrigues A. Nanotechnology-based restorative materials for dental caries management. Trends Biotechnol. 2013 Aug; 31(8): 10.1016/j.tibtech.2013.05.010.

(4)    Edgar NR, Saleh D, Miller RA. Recurrent Aphthous Stomatitis: A Review. The Journal of Clinical and Aesthetic Dermatology. 2017;10(3):26-36.

(5)    Golden R, Gandy J, Vollmer G. A review of the endocrine activity of parabens and implications for potential risks to human health. Crit Rev Toxicol. 2005 Jun;35(5):435-58. Review. PubMed PMID: 16097138.

(6)    Mosquim V, Martines Souza B, Foratori Junior GA, Wang L, Magalhães AC. The abrasive effect of commercial whitening toothpastes on eroded enamel. Am J Dent. 2017 Jun;30(3):142-146. PubMed PMID: 29178759.

(9): 92–97. doi: 0.2174/1874364101509010092 PMCID: PMC4378071

Strokovnjaki ne trdijo, da je posamezna kategorija boljša ali slabša od druge, vendar pa je pomembno, da pri izbiri zobne ščetke razumemo prednosti in labosti posameznih kategorij.

Električne zobne ščetke uporabljajo električno energijo za delovanje motorja. Glava zobne ščetke vibrira, ta nihanja povzročajo premikanje glave ščetke, kar poveča število premikov gibov ščetin. Večina električnih zobnih ščetk deluje s hitrostjo med 2.000 (normalne električne zobne ščetke) in 10.000 (visokohitrostne električne zobne ščetke) premiki na minuto. Nekatere glave ščetk se premikajo gor in dol, druge izvajajo krožne gibe. Glavni princip električnih zobnih ščetk je, da izrazito povečajo število premikov na minuto. Naprimer  električna zobna ščetka s 7200 premiki na minuto bo 20-krat bolj učinkovita kot ročno ščetkanje, pri katerem se izvede do 360 gibov na minuto. 

Pred približno 20 leti se je pojavila nova  tehnologija, ki uporablja elektro magnete namesto električnega motorja za premikanje glave ščetke. Ta tehnologija omogoča, da glava zobne ščetke preseže 10.000 premikov na minuto. Običajno doseže 30.000 premikov ali celo 40.000 premikov na minuto. Tovrstne zobne ščetke, ki uporabljajo elektro magnete, imenujemo sonične zobne ščetke, katerih ime so tako oblikovali, ker je frekvenca zvoka, ki nastane ob premikih ščetin, slišna.
Človeško uho sliši zvok s frekvenco med 20Hz in 20.000Hz oziroma 2.400 do 2.400.000 gibov na minuto. Višja hitrost gibanja glave ščetk tako pomeni več kontakta z zobno površino in tako boljše čiščenje. V letu 1990 je bila razvita ultrazvočna zobna ščetka.

Vgrajen ultrazvočni element uporablja povsem drugačno tehnologijo za odstranjevanje zobnih oblog. Piezo kristal, vgrajen v konico zobne ščetke, ustvarja tako visoko frekvenco gibov, da nastalega zvoka ljudje ne slišimo. Ta frekvenca je običajno 1,6 MHz (1.600.000 pulzov na sekundo ali 192.000.000 premikov na minuto). Ta terapevtska frekvenca ultrazvoka z učinkom kavitacije razbije verižice bakterij tudi brez fi zičnega kontakta ščetin z zobno površino. Nekatere najnovejše ultrazvočne zobne ščetke združujejo oboje: ultrazvočne gibe v kombinaciji s soničnimi gibi.

Če povzamemo, je najboljši način, da bi ugotovili, ali je ščetka električna, sonična ali ultrazvočna, pregled hitrosti delovanja, deklarirana s strani proizvajalca. Če je hitrost premikov manjša od 10.000 na minuto, je ščetka električna, če je hitrost v razponu 15.000 in 40.000 premikov na minuto, je ščetka sonična. V primeru, da je hitrost izražena v milijonih na minuto, naprimer 192.000.000 premikov na minuto ali 1.6MHz, je zobna ščetka zagotovo ultrazvočna.

Večina ljudi, ki ima parodontalno bolezen, se tega ne zaveda, saj je v zgodnji fazi bolezen zelo redko boleča. V tem času nastajajo obzobni, parodontalni žepi, ki napredujejo v krvaveče, otekle in gnojne dlesni.

Glavni vzrok za parodontalno bolezen je nalaganje zobnih oblog na zobe. Gre za lepljiv biofilm, sestavljen iz hrane in bakterij, ki se neprestano tvori na naših zobeh. Dobra higiena ustne votline, ki obsega natančno ščetkanje, nitkanje, uporabo medzobnih ščetk in ustnih vod je namenjena preprečevanju nastanka zobnih oblog. Če jih ne uspemo celovito odstraniti v dveh dneh mehke obloge otrdijo, kar imenujemo zobni kamen. Bakterije, ki so v zobnih oblogah in zobnih žepih pri presnovi sladkorjev izločajo kislino, ta pa razstaplja zobno sklenino in zaradi vnetnega in imunskega odziva telesa povzroča vnetja in v nadaljevanju propad obzobnih tkiv. Poškodujejo se koreninski cement, pozobnice in čeljustne kosti, kar lahko privede do izgube zoba.

Ali imate slabe gene?

Ljudje pogosto pripisujejo nastanek parodontalne bolezni njihovim “slabim genom”, ker so tudi starši in njihovi stari starši imeli “slabe zobe”.  Takšno mišljenje je zmotno. Genetika sicer ima vpliv na stanje ustnega zdravja, vendar nikakor ni glavni vzrok za pojav kronične parodontalne bolezni pri odraslih.

Nekateri ljudje verjamejo, da zobje izpadejo zaradi staranja, kar pa tudi ne drži. Zobe lahko ohranimo do pozne starosti, če za njih pravilno skrbimo.

Zato je ozaveščanje prebivalstva o pravilnem in rednem ščetkanju, uporabi zobne nitke, preventivnih zdravniških pregledih in profesionalno odstranjevanje zobnih oblog pri zobozdravniku ključnega pomena pri preprečevanju nastanka in zmanjševanju vnetij obzobnih tkiv.

Kakšni so znaki parodontalne bolezni?

• Boleče, otečene in rdeče dlesni. Dlesni niso zdravo rožnate barve, ampak živo rdeče ali pomodrele.
• Krvavitev dlesni. Lahko se pojavi med ščetkanjem, nitkanjem, prehranjevanjem ali spontano.
• Občutljivi zobje in boleče dlesni. Med ščetkanjem in prehranjevanjem kisle, mrzle, sladke hrane zobje skelijo.
• Slab zadah. Posedica bakterijskih vnetij je slab zadah. Tudi zobna nitka ali medzobna ščetka imata lahko neprijeten vonj.
• Obzobni žepi. Ti žepi se nahajajo tik ob zobeh, v njih se nahajajo zobne obloge in bakterije.
• Umik dlesni. Tkivo, ki obdaja zobe se umika in izpostavlja večjo površino zoba.
• Gnojenje dlesni. Gnojni izcedek lahko priteče ob zobeh ali direktno iz dlesni.
• Podaljšani zobje. Zobje postanejo optično daljši zaradi umika dlesni po tem, ko se kost v kateri so zobje raztaplja.
• Majavi zobje. Če parodontalne bolezni ne zdravimo, lahko sčasoma pride do izgube nezdravega zoba in tudi izgube ostalih popolnoma zdravih zob.
• Kronične bolezni brez jasnega vzroka. Parodontalna bolezen lahko povzroči tudi druge bolezni.

Kakšne so posledice parodontalne bolezni?

Posledica napredovane parodontalne bolezni so poškodbe obzobnih tkiv, topljenje kosti in majavost zob, med zobmi se pojavijo neestetski črni prostori, bakterijska vnetja pa povzročajo neprijeten zadah. Če parodontalne bolezni ne zdravimo, lahko ta napreduje in povzroči izgubo enega ali večih zob.

Bakterije pa ne povzročajo škodo samo v ustih, njihovi strupi prodrejo v krvni obtok in okužijo naše telo, kar lahko oslabi imunski system in poveča tveganje za srčni napad, bolezni pljuč, niža porodno težo novorojenčkov, povzroči prezgodnje rojstvo,...

Kako preprečiti nastanek parodontalne bolezni?

1. Redno ščetkanje zob in dlesni z mehko ščetko vsaj dvakrat dnevno, v smeri od dlesni na zob.
2. Za čiščenje medzobnih prostorov je obvezna uporaba nitke ali medzobne ščetke.
3. Priporoča se uporaba električnih zobnih ščetk, s katerimi je enostavneje odstraniti zobne obloge.
4. Redni pregledi pri zobozdravniku najmanj dvakrat letno.
5. Zdrava hrana z veliko količino vitaminov.
6. Prenehajte s kajenjem.

Kdo je kandidat za razvoj parodontalne bolezni?

Ljudje s slabšo ustno higieno in rizične skupine, katerim se parodontalna bolezen razvija hitreje. To so diabetiki, srčni bolniki, nosečnice, osebe z cerebrovaskularnimi obolenji, invalidi, osebe s slabim imunskim sistemom, ljudje z zobnim aparatom ali protetičnimi nadomestki, kadilci, osebe, ki jemljejo določena zdravila, ljudje s suhimi usti, ljudje z bulimijo, bolniki z že diagnosticirano parodontalno boleznijo, itd.

K razvoju in poslabšanju parodontalne bolezni pripomore tudi stress in hormonske spremembe.

Kako poteka zdravljenje parodontalne bolezni?

Zdravljenje parodontalne bolezni se začne s spremembo ustne higiene. Brez dobre vsakodnevne ustne higiene zdravljenje parodontalne bolezni ne bo uspešno.

Zobozdravnik ali ustni higienik najprej odstranita mehke in trde zobne obloge z luščenjem in glajenjem korenin. Sledi ponoven zobozdravstveni pregled. Če so vnetja ponovno prisotna, je lahko potrebna kirurška odstranitev obzobnih žepov s čimer se ustvarijo boljši pogoji za dobro izvajanje ustne higiene. Včasih je potrebno tudi zdravljenje v kombinaciji z antibiotiki. 

Po zdravniških posegih sledi faza vzdrževanja stanja ustne higiene, ki mora postati vseživljenjska. Sledijo nadaljni redni obiski pri zobozdravniku.

Zdravljenje obolelih dlesni je učinkovitejše, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi.

Kaj lahko storite sami?

1. Prehrana
   Prehrana je pomemben vidik zdravja ust. Nekatera živila, predvsem sladkarije, povzročajo kislino, ki napada zobno sklenino, kar povzroča poškodbe ali uničenje zob. Zdrava prehrana z nizko vsebnostjo sladkorja pomaga zmanjšati zobno gnilobo.
2. Ščetkanje
   Izjemno pomembno je, da si zelo natančno umivamo zobe, 2 do 3 minute, vsaj dvakrat na dan, najbolje po obrokih in zvečer pred spanjem. Na koncu čiščenja zob priporočamo da očistite tudi jezik, s primernim strgalom v smeri od zadaj naprej.
    
3. Zobna pasta
   Nove formulacije zobnih past na trgu omogočajo da izberemo zobno pasto z želenimi sestavinami. V primeru parodontalnih težav so primerne nizkoabrazivne zobne paste, še posebej s hidroksiapatitom, ki pomaga obnoviti, remineralizirati sklenino.
    
4. Zobna nitka
   Zobna nitka učinkovito odstranjuje bakterijske zobne obloge v medzobnih prostorih in pod dlesnimi, kjer ščetkanje ni učinkovito. Zobno nitko je potrebno uporabljati previdno in nežno in zaobjeti vsak del zoba.
    
5. Ustna voda
   Samo ščetkanje zob za popolno ustno higieno ni dovolj. Pomembno je, da se očisti celotna ustna votlina.
    
6. Redno obiskujte vašega zobozdravnika
   Obiskujte vašega zobozdravnika preventivnodvakrat letno, ne le kadar je to nujno potrebno. Zobno gnilobo ali težave z dlesnimi lahko diagnosticirate že v zgodnji fazi, s čimer se izognete kasnejšim resnejšim in neprijetnim zdravstvenim posegom.
    

Vsak zob je edinstven in nezameljiv. Zobje so dragocenost, katerim moramo posvečati posebno pozornost vse življenje. Slediti moramo nasvetom našega zobozdravnika, sprejeti nekaj zelo preprostih vsakodnevnih navad in uporabljati izdelke za ustno higieno visoke kakovosti.

Kdaj se začne ustna higiena?

S čiščenjem zob in ustne votline pričnemo najkasneje ob izraščanju prvega zoba, da se otrok čim prej privadi rutine dobre ustne higiene.

Nega ustne votline od rojstva do 12 mesecev

Po hranjenju z nežno, dlesnim prilagojeno otroško zobno krtačko, z naprstnikom ali krpico, očistite dojenčkove dlesni.

Nega ustne votline med 12, in 24. mesecem.

V tem starostnem obdobju malčku zobke ščetkajte vsaj dvakrat na dan. Najbolj primeren čas je po zajtrku in pred večernim spanjem, najbolje pol ure po obroku, da se sklenina obnovi. Omejite pitje sladkih sokov in uživanje sladkarij. Sesanje palca ali dude lahko povzroči migracijo sekalcev, kar lahko povzroči nepravilen ugriz.

Nega ustne votline po 24. mesecih.

Pri tej starosti otroka navajajte na samostojno ščetkanje zob. Kljub temu, da si malček že nekako umije zobe, mu na koncu dodatno še sami umijte zobe.

Otroška zobna ščetka ni enaka odrasli!

Ker so dojenčkova, oziroma otrokova, usta majhna, je potrebno uporabljati zobne ščetke za otroke, ki so praviloma manjše in mehkejše. Otroška ščetka mora biti zaobljena, s kratkimi, z mehkimi in ozkimi ščetinami. Čiščenje zobkov otrok z električnimi zobnimi ščetkami mora potekati pod nadzorom staršev.

Zobna pasta: da ali ne?

Dokler otrok ne zna izpljuniti vsebine, mu zobe čistimo brez zobne paste ali z zobnimi pastami, ki ne vsebujejo škodljivih snovi. Ko pa vsebino zna izpljuniti iz ust, uporabimo zobno pasto za otroke. Boljše so tiste, ki niso sadnega okusa, saj zobne paste s sadnim okusom lahko vsebujejo sadne kisline, ki lahko povzročajo skelenje zob in kislinsko erozijo. Otroka čimpreje naučite naj ne požira zobne paste. Dovoljšnja količina zobne paste je v velikosti graha.

Zobna nitka: da ali ne?

Če so zobki v zelo tesnem kontaktu, potem z zobno ščetko ne moremo dobro očistiti medzobnih prostorov. V takšnih primerih je priporočljivo, da starši uporabite zobno nitko in otroku enkrat na dan, najbolje zvečer, očistite tudi medzobne prostore. Zobne nitke nikar ne dajajte otroku, ker se z njo lahko poškoduje. Enako morate paziti tudi staršii, da ne boste nitke pregrobo potisnili med zobka in pri tem poškodovali dlesni. Zobna nitka ob nepravilni uporabi deluje kot nožek.

Prehrana in karies

Starši, s slabšim zdravjem ustne votline, pogosto prenašajo bakterije v ustno votlino svojih otrok. Bakterije povzročijo karies in bolezni dlesni. Mikroorganizmi se lahko širijo preko prenosa hrane, z uporabo istih zobnih ščetk ali jedilnega pribora.

Kako preprečujemo zobno gnilobo:

• Pred spanjem in po čiščenju zobkov dajemo otroku zgolj vodo
• Po pitju sladkih pijač je potrebno usta sprati z vodo
• Za malico naj otrok poje zdrav prigrizek
• Otrokom ne dajajte gaziranih, sladkanih pijač, vod z okusom in energijskih pijač.

Kako pravilno čistiti zobe?

Preden začnemo z umivanjem zob našemu malčku, vedno najprej zmočimo krtačko. V usta s krtačko prihajamo od strani, nikoli od sredine in vedno s hrbtnim delom krtačke. V ustih krtačko zasukamo, da pridejo ščetine naprej. Umivamo sistematično in vedno po istem vrstnem redu, končamo vedno tam, kjer smo začeli, v začetnem položaju. Umivanje vedno začnemo na zunanji strani zob, tako da ščetkamo od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Nato ščetkamo notranjo stran zob in na koncu še zobne ploskve. Ko ščetkamo zobe, vedno ščetkamo od dlesni proti zobu, optimalno pod kotom 45stopinj.

Samostojno umivanje zob

Ko je otrok dovolj star, ga počasi začnemo navajati na samostojno čiščenje zob. Začnemo tako, da skupaj držimo ščetko (naša roka je položena čez otrokovo) in mu pomagam pri gibih in pri smeri čiščenja zob. Naš nadzor s časoma zmanjšujemo in ko smo prepričani, da bo čiščenje zob lahko opravil sam in dovolj temeljito, mu to nalogo tud prepustimo.

Naloga staršev je, da na koncu preverimo ali je otrok res temeljito očistil zobe. Seveda pa lahko še vedno, kadar je potrebno, starši pri čiščenju zobkov priskočimo na pomoč.

Statistika zdravja ustne votline otrok

15 % otrok v Evropi že pred dopolnjenim sedmim letom starosti dobi prvo zalivko, kar 9 % otrok pa v tem času že izpulijo zob. Krivdo v veliki meri nosijo starši, in sicer zaradi presladke hrane (28 %) in nepravilnega čiščenja zob (23 %).  Čeprav je več kot polovica otrok že slišala za dobre navade čiščenja zob, pa teh navad niso osvojili; pri tem si skoraj tretjina (32 %) otrok čisti le sprednje zobe in pozablja na zadnje, kar pa lahko pripelje do zobozdravstvenih posegov pri majhnih otrocih.

Raziskava v Sloveniji je pokazala, da 60% staršev le občasno pomaga otrokom čistiti zobe. Zobozdravniki svetujejo, da bi morali starši otrokom dodatno čistiti zobe najmanj do sedmega leta, nekateri celo menijo, da do 12 leta.

Megasonex je izjemno nežna električna zobna ščetka, ki je primerna tudi za otroke, seveda pod nadzorom staršev.